Перевод: с английского на словенский

со словенского на английский

Со словенского на:
Английский
С английского на:
Словенский

ničesar ne imeti

Толкование Перевод

1 depend

[di'pend]
verb

( with on)

1) (to rely on: You can't depend on his arriving on time.) zanašati se

2) (to rely on receiving necessary (financial) support from: The school depends for its survival on money from the Church.) biti odvisen

3) ((of a future happening etc) to be decided by: Our success depends on everyone working hard.) biti odvisen

•

- dependable
- dependant
- dependent
- it/that depends
- it all depends
* * *
[dipénd]
intransitive verb poetically ( from) viseti; (on, upon) zaviseti, biti odvisen; zanesti, zanašati se, računati s čim

a person to be depended (up)on — zanesljiva oseba

to have nothing to depend (up)on — ničesar ne imeti

that ( —ali it) depends — kakor se vzame

it all depends — vse je odvisno od okoliščin, vse je retativno

depend upon it! — na to se lahko zaneseš

English-Slovenian dictionary > depend
2 touch

1. verb
1) (to be in, come into, or make, contact with something else: Their shoulders touched; He touched the water with his foot.) dotakniti se

2) (to feel (lightly) with the hand: He touched her cheek.) potipati

3) (to affect the feelings of; to make (someone) feel pity, sympathy etc: I was touched by her generosity.) ganiti

4) (to be concerned with; to have anything to do with: I wouldn't touch a job like that.) ukvarjati se
2. noun
1) (an act or sensation of touching: I felt a touch on my shoulder.) dotik

2) ((often with the) one of the five senses, the sense by which we feel things: the sense of touch; The stone felt cold to the touch.) tip

3) (a mark or stroke etc to improve the appearance of something: The painting still needs a few finishing touches.) poteza

4) (skill or style: He hasn't lost his touch as a writer.) tenkočutnost

5) ((in football) the ground outside the edges of the pitch (which are marked out with touchlines): He kicked the ball into touch.) avt

•

- touching
- touchingly
- touchy
- touchily
- touchiness
- touch screen
- in touch with
- in touch
- lose touch with
- lose touch
- out of touch with
- out of touch
- a touch
- touch down
- touch off
- touch up
- touch wood
* * *
I [təč]
noun

dotik, dotikanje, stik, kontakt; zveza, spoj; otip, otipavanje; čutilo tipa, tip; občutnost, tankočutnost; lahen udarec; lahen napad (bolezni ipd.); music udarec; (umetnost) poteza, črta; karakteristična, značilna poteza, izraz; figuratively roka, stil, izvedba, umetnost, spretnost; figuratively kakovost; pečat, kov, žig; primes, sled, nadih, malce; slang stroka, področje; slang izvabljenje (denarja), izprošen denar; prisleparjenje, kraja, "izžicanje"

at a touch — pri dotiku

out of touch with — brez stika z

on the slightest touch — pri najrahlejšem dotiku

within touch of — na dosegu

the touch of nature — prirodna črta, simpatičnost po prirodi

a touch of pepper — malce popra

a touch of romance — nadih romantike

a touch of the sun — sončarica

finishing touch — zadnja poteza

a shilling touch — slang cena enega šilinga, stane en šiling

the Nelson touch — figuratively spretnost (umetnost) izvleči se iz težavnega položaja

soft to the touch — mehak za otip

that was a (near) touch! — za las je šlo!

this isn't my touch — to se me ne tiče

he has a touch of genius — nekaj genialnega je v njem

be had a near touch — za las (komaj) je ušel nevarnosti

to get into touch with — priti v stik z, vzpostaviti zvezo z

to keep in touch with s.o. — biti v stalnem stiku, imeti stalno zvezo s kom

to lose touch with s.th. — izgubiti stik s čim

to put s.o. in touch with — povezati, zvezati koga z (tudi telefonično)

to put s.th. to the touch — postaviti kaj na preskušnjo
II [təč]
transitive verb

dotakniti se, dotikati se; (o)tipati, potipati; spraviti v dotik (stik); udarjati, igrati (na klavir, na strune), ubirati (strune); lahno se dotakniti (kakega predmeta); ukvarjati se s čim, imeti opravka z; pokusiti; vzeti, dvigniti, prejeti (plačo); slang izvabiti (denar) od koga, prevarati, ukaniti, ogoljufati, oslepariti; priti v stik (s čim), mejiti na, naslanjati se na, segati do, raztezati se do; ganiti, užalostiti; užaliti, vznemiriti, pretresti, razburiti; (pri)zadeti, pustiti sledove na; vplivati na; colloquially biti enak (komu), doseči (koga), meriti se (s kom); pogoditi, uganiti; skicirati; šatirati; modificirati; žigosati (žlahtno kovino); intransitive verb dotikati se, dotakniti se, priti v stik, mejiti; vplivati na, imeti posledice za; nautical pristati za kratek čas

the apples are touched with frost — jabolka so pozebla

clouds are touched with red — oblaki so rdeče obarvani

I was touched by his story — njegova zgodba me je ganila

it touches none but him — to zadeva (se tiče) le njega

to touch bottom — dotikati se dna; figuratively doseči najnižjo ceno

his brain ( —ali he) is touched — v njegovi glavi ni vse v redu

to touch the bell — pozvoniti

it touched me to the heart — to mi je šlo k srcu

I was touched to tears — bil sem do solz ganjen

I do not touch cocktails — koktajlov se ne dotaknem

no one can touch her for ( —ali in) beauty — nihče se ne more meriti z njo po lepoti

he touches 5 feet — visok je 5 čevljev

to touch glasses — trčiti s čašami

to touch one's hat — dotakniti se klobuka (v pozdrav)

how does this touch him? — kakšno zvezo ima to z njim? kaj se to njega tiče?

to touch lucky — imeti srečo

nobody can touch him — nihče mu ni enak, se ne more meriti z njim

to touch s.o. for two pounds — izvabiti iz (upiliti, navrtati) koga za 2 funta

to touch to the quick — zadeti v živo, prizadeti (koga), užaliti

to touch on the raw — razžaliti, razjeziti, razkačiti

the soap won't touch these spots — milo ne doseže ničesar pri teh madežih

to touch the spot — pravo pogoditi

to touch wood — potrkati po lesu (da se ubranimo zlih sil usode)

touch wood! — ne kličimo nesreče!

this touches on treason — to meji na izdajo, to je že kot izdaja;

English-Slovenian dictionary > touch
3 lack

[læk] 1. verb
(to have too little or none of: He lacked the courage to join the army.) imeti premalo
2. noun
(the state of not having any or enough: our lack of money.) pomanjkanje

- be lacking

* * *
I [læk]
noun

pomanjkanje, stiska, potreba

for lack of — zaradi pomanjkanja česa

no lack of — dovolj česa, obilje česa
II [læk]
1.

transitive verb

trpeti pomanjkanje česa; ne imeti česa;

2.

intransitive verb

primanjkovati, manjkati

money is lacking — primanjkuje denarja

he is lacking in courage — nima dovolj poguma

I lack nothing — ničesar mi ne manjka, imam vsega dovoij

I was lacking — bil sem odsoten, manjkal sem

English-Slovenian dictionary > lack
4 own

[əun] 1. verb
1) (to have as a possession: I own a car.) imeti

2) (to admit that something is true: I own that I have not been working very hard.) priznati
2. adjective, pronoun
(belonging to (the person stated): The house is my own; I saw it with my own eyes.) lasten

- owner
- ownership
- get one's own back
- own up
* * *
I [óun]
adjective (samo za svojilnimi pridevniki ali svojilnim sklonom) lasten ( with my own eyes s svojimi očmi); poseben, svojski ( it has a value all its ŋ ima čisto svojsko vrednost); (zlasti z vokativom) ljubljeni, najdražji (my ŋ! moj najdražji!); (brez svojilnega pridevnika) pravi, resničen, v bližnjem sorodstvu ( an own brother rodni brat)

my own self — jaz sam

to be one's own man ( —ali master) — biti sam svoj gospod, biti neodvisen

of one's own — svoj, lasten

I have nothing of my own — nimam ničesar svojega

to come into one's own — dobiti, kar ti pripada; uveljaviti se

to hold one's own — ne popustiti

colloquially on one's own — svoboden, neodvisen; iz lastnega nagiba, sam od sebe, na svojo odgovornost

colloquially to be left on one's own — biti prepuščen sam sebi

of one's own accord ( —ali motion) — iz lastnega nagiba, sam od sebe

(my) own cousin — (moj) pravi bratranec (sestrična)
II [óun]
1.

transitive verb

imeti (v posesti); priznati za svoje, priznati, potrditi;

2.

intransitive verb

dopuščati, pokoriti se, priznati (to)

to own o.s. defeated — priznati svoj poraz

colloquially to own up — odkrito priznati

English-Slovenian dictionary > own
5 blank

[blæŋk] 1. adjective
1) ((of paper) without writing or marks: a blank sheet of paper.) nepopisan

2) (expressionless: a blank look.) brezizrazen

3) ((of a wall) having no door, window etc.) brez odprtin
2. noun
1) ((in forms etc) a space left to be filled (with a signature etc): Fill in all the blanks!) prazno polje

2) (a blank cartridge: The soldier fired a blank.) slepi naboj

•

- blankly
- blankness
- blank cartridge
- blank cheque
- go blank
* * *
I [blæŋk]
adjective

obsolete bel; prazen, nepopisan, neizpolnjen; brezizrazen; neriman; vulgar preklet

blank cartridge — slepa patrona

blank despair — popoln obup

blank credit — kredit brez kritja

point blank — naravnost, brez ovinkov

blank form — formular, golica

blank verse — blankverz

blank space — predložek, neizpolnjen prostor

blank side — slaba stran

blank silence — popolna tišina

vulgar not a blankety blank thing — niti trohica

blank cheque — neizpolnjen ček; figuratively prosta roka

to look blank — biti videti zbegan

my mind went blank — zgubil sem spomin, nisem se mogel spomniti

blank window — slepo okno

blank door — slepa vrata
II [blæŋk]
noun

srečka, ki ni dobila; blanket, obrazec; praznina

to draw a blank — zgubiti na loteriji; figuratively imeti neuspeh

my mind is a complete blank — ničesar se ne spominjam

drawn in blank — neizpolnjen

colloquially what the (blankety) blank — kaj za vraga
III [blæŋk]
transitive verb

zatemniti; American zdrobiti

English-Slovenian dictionary > blank
6 in

(in(to) usually small pieces: The broken mirror lay in bits on the floor; He loves taking his car to bits.) v koscih; na dele

* * *
I [in]
preposition

1.

v, na (na vprašanje kje?)

in England — v Angliji

in the country — na deželi

in here (there) — tu (tam) notri

in town — v mestu (o katerem govorimo)

in the sky — na nebu

in the street — na ulici

in the territory — na ozemlju;

2.

figuratively

v, pri, na

in the army — v vojski

in the university — na univerzi

in Shakespeare — pri Shakespearju

blind in one eye — na eno oko slep;

3.

v (v posameznih primerih namesto into na vprašanje kam?)

put it in your pocket — daj to v žep;

4.

(stanje, način, okoliščina)

in arms — oborožen

a cow in calf — breja krava

in any case — v vsakem primeru

in cash — v gotovini; pri denarju (biti)

in despair — obupano, v obupu

in doubt — v dvomu

in dozens — na ducate

in English — v angleščini

in good health — pri dobrem zdravju, zelo zdrav

in groups — v skupinah

in E major — v E duru

in liquor — pijan

in this manner — na ta način

in ruins — v razvalinah

in short — na kratko (povedano)

in tears — v solzah

in a word — z eno besedo

in other words — z drugimi besedami

in writing — pismeno;

5.

v, pri, na (udeležba)

to be in it — biti udeležen, udeležiti se

he isn't in it — on ne spada zraven

there is nothing in it — ničesar (resničnega, dobrega) ni v tem, ne splača se, je čisto enostavno; je še neodločeno (dirka);

6.

(dejavnost, opravilo) pri, v

in an accident — pri nesreči, v nesreči

in crossing the river — pri prehodu čez reko

in search of — pri iskanju česa;

7.

(moč, sposobnost)

it is not in her to — tega ona ne zmore

he has (not) got it in him — to je (ni) pravi mož za to;

8.

(časovno)

in the beginning — v začetku

in the day, in daytime — podnevi

in the evening — zvečer

in his flight — na begu

in two hours — v dveh urah, čez dve uri

in March — marca

in one — istočasno

in the reign of — za vlade, za časa vladanja

in my sleep — v spanju, ko sem spal

in time — pravočasno, sčasoma, kdaj

in winter — pozimi

in (the year) 1940 — leta 1940;

9.

(namen, smoter)

in answer to — kot odgovor na

in my defence — v mojo obrambo;

10.

(vzrok, nagib)

in contempt — s prezirom

in his honour — njemu na čast

in sport — za šalo

in remembrance — v spomin;

11.

(razmerje, odnos, zveza)

in as ( —ali so) far as — do take mere

in that — ker, kolikor

well in body, but ill in mind — telesno zdrav, a duševno bolan

in itself — samo po sebi

in number — številčno

in size — po velikosti

equal in strength — enak po moči

the latest thing in s.th. — najnovejše na nekem področju

ten feet in width — 10 čevljev širok (po širini);

12.

po

in my opinion — po mojem mnenju

in all probability — po vsej verjetnosti;

13.

(sredstvo, material)

in boots — v škornjih

a statue in bronze — bronast kip

written in pencil — napisano s svinčnikom

a picture in oils — oljnata slika

dressed in white — oblečen v belo;

14.

(število, znesek)

seven in all — v celem sedem

five in the hundred — pet od sto, ɜ%

one in ten — eden od desetih

in twos — po dva, paroma

not one in a hundred — niti eden od stotih

a place in a million — najbolj primeren kraj
II [in]
adverb

notri, noter, v

to be in — biti doma, biti v hiši; politics biti na vladi (stranka); biti v modi; sport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj ( oysters are in)

to be in for a thing — pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česa

he is in for a shock — to bo zanj močan pretres

she is in for an examination — čaka jo izpit

the boy is in for a beating — fant bo tepen

to be in for it — iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhoda

in for a penny, in for a pound — kdor reče a, mora reči tudi b

to be ( —ali keep) in with s.o. — dobro se s kom razumeti

in between — medtem

in and in — vedno isto, vedno znova

the train is in — vlak je prišel

spring is in — pomlad je prišla

the ship is on the way in — ladja pluje v pristanišče

to throw in — pridati

American to be all in — biti čisto izčrpan

in with it! — prinesi, odnesi to noter

to be in on s.th. — sodelovati pri čem, biti poučen o čem

to let s.o. in on s.th. — pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čem

to be in up to the neck — biti v veliki stiski
III [in]
adjective

politics in party — vladajoča stranka

in patient — hospitaliziran bolnik

sport in side — stran, ki je na vrsti za udarec
IV [in]
noun

(večinoma plural) vladajoča stranka

the ins and outs — vlada in opozicija; ovinki (ceste, poti); podrobnosti (problema)
V [in]
transitive verb

spraviti (žetev) pod streho

English-Slovenian dictionary > in
7 stiff

[stif]
adjective

1) (rigid or firm, and not easily bent, folded etc: He has walked with a stiff leg since he injured his knee; stiff cardboard.) tog

2) (moving, or moved, with difficulty, pain etc: I can't turn the key - the lock is stiff; I woke up with a stiff neck; I felt stiff the day after the climb.) trd

3) ((of a cooking mixture etc) thick, and not flowing: a stiff dough.) gost

4) (difficult to do: a stiff examination.) težaven

5) (strong: a stiff breeze.) močan

6) ((of a person or his manner etc) formal and unfriendly: I received a stiff note from the bank manager.) zadržan

•

- stiffly
- stiffness
- stiffen
- stiffening
- bore
- scare stiff
* * *
I [stif]
adjective ( stiffly adverb)

tog, neupogljiv, negibek, trd, okorel; žilav; gost; nepopustljiv, strog, trmast, odločen, zakrknjen; nadut, ohol, formalen; prisiljen; zadržan, odljuden; močan (pijača, veter); težaven, naporen; ki se s težavo giblje ali premika, se zatika, nenamazan, nenaoljen; economy stalen, stabilen, visok, pretiran (cena)

a stiff ascent — naporen vzpon

a stiff collar — trd ovratnik

a stiff dose — močna doza

a stiff examination — težaven izpit

a stiff glass of grog — kozarec močnega groga

stiff market — trg s stalnimi cenami

stiff muscles — pretegnjene mišice

stiff neck — trd vrat (od prepiha itd.)

a stiff price — visoka cena

a stiff reception — tog, prisiljen sprejem

a stiff sentence — stroga sodba

stiff ship — ladja, ki se ne nagne v stran pod pritiskom vetra v jadrih

a stiff un — postaran športnik, slang mrlič

a stiff subject — težavna stvar (predmet)

to bore stiff — strašno dolgočasiti

bored stiff — na smrt zdolgočasen

to have a stiff leg — imeti trdo nogo (v kolenu)

to keep a stiff face (lip) — ne se dati omehčati

to keep a stiff upper-lip figuratively ne popustiti, zobe stisniti, pokazati trdnost značaja

to keep a stiff rein — držati napete (nategnjene) vajeti

to scare stiff — na smrt prestrašiti
II [stif]
noun

slang mrlič, truplo; toga oseba; papirnati denar, menica; American človek, ki se ne more ničesar naučiti; konj, ki zanesljivo ne bo zmagal na dirki

big stiff — tepec, bedak

English-Slovenian dictionary > stiff

См. также в других словарях:

držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jêzik — íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prázen — zna o prid. (á) 1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj; prazen prostor, stol; prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen 2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slàb — slába o tudi ó prid., slábši (ȁ á) 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti // ki ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z — [zé in zǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, z zéja tudi z ja (ẹ̄; ǝ̏) štiriindvajseta črka slovenske abecede: napisati z; veliki Z // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: z je pripornik ◊ metal. profil Z in Z profil profil, katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nè — prisl., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ) I. 1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čút — a m (ȗ) 1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev: zaradi neprestane nevarnosti so se mu čuti izostrili / svetlobni, tipni čut; čut okusa, vida; čut za vonj / čut za barve, za bolečino / ekspr. z vsemi čuti je užival sonce in morje ♦ anat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hŕbet — bta in hrbèt btà m (ŕ; ǝ̏ ȁ) 1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici: hrbet ga boli; hrbet se mu krivi pod bremenom; žival grbi hrbet; upogniti, vzravnati hrbet; vzpeti se konju na hrbet; zadeti si nahrbtnik na hrbet; držati roke na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèizrázen — zna o prid. (ȅ á ȅ ā) 1. ki se ne da izraziti; neizrazljiv: imel je neizrazen občutek, da gre za pomembno stvar 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazna sreča, žalost; neizrazno veselje ga je zajelo 3. ki ničesar ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

ničesar ne imeti

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: с английского на словенский

ničesar ne imeti

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: